Blog

PRIHOD KARAVANE

21.08.2015
V nedeljo so končno prispeli prijatelji Robert in Etieen Milič ter Matevž Hribar in s seboj prinesli tudi marsikaj koristnega in dobrega. Med drugim tudi mamin "štrudel", ki je preživel vso pot s Krasa do južne Tunizije.

Štrudel je do Douza sicer prispel v dobrem stanju, vendar pa je dan kasneje začel plesneti, kar je pomenilo, da so se še evropsko nastavljeni fantje zavitku odrekli in sem ga zmazal sam, pomazal pa ga je naš novi prijatelj Smiljan. Zraven so prišle še nove vojaške hlače (hvala, Darko!), saj stare (tiste z 2 dl hidravličnega olja na levi hlačnici, neznano količino masti na desni, vse skupaj pa je bilo vzorno prepojeno z mešanico dizla in peska) niso imele več skoraj nobenega gumba in skoraj nobenega žepa brez ogromne luknje. Pa vlečna vrv (hvala Matevž, Robi in Etieen!!!), nova kartuša armalove armature za tuš (očitno webasto greje predobro za armalova tesnila, hehe), pa še par drugih uporabnih zadev, med katerimi je tudi doživljenjska zaloga kislih kumaric in mesnega raguja (tukaj se človek lahko zaduši, utopi in premaže s tuno, o raguju pa ne duha, ne sluha).

Naslednji dan smo se odpravili na 430 kilometrski krog, večinoma po terenu, tako da so Matevževe Savine rockriderice prvič zavohale afriški teren, ravno tako pa tudi Robijeva kia sportage, za volanom katere je skoraj ves dan sedel sin Etieen. In avto se je presenetljivo dobro obnesel!!! Sicer me je malce spominjala na mojega ubogega peugeota, ki sem ga leta nazaj celo čez egiptovske sipine gnal, a je nalogo presenetljivo dobro opravila. Pa še klimo je imel Etieen notri! Luksuz, ki nam ostalim ni bil dosegljiv.

Teren smo skoraj zaključili pri Ong Žmelu, lokaciji, na kateri so posneli kar precej kadrov Vojne zvezd. Darko, prilagam ti obljubljene fotografije!

Dan smo udobno, izmenjujoč vtise s celodnevne vožnje, zaključili ob odličnem piščancu v Tozeurju. No ja, potem smo se morali zapeljati še kakšnih 100 km daleč po cesti do kampa.

Matevžev blog lahko spremljate tukaj.