Kot sem napovedal pred nekaj tedni, je Desert Mobil na vrat na nos dobil nalogo na jugu Libije, zaradi česar so se moji dnevi pred odhodom v Madrid sprevrgli v čisto norišnico. Zahvaljujoč Robertu Miliču, soustvarjalcu DM-a, in Urošu Spruku, zadolženemu za sledenje DM-a, je tovornjak zapeljal skozi carinsko ograjo v tuniškem pristanišču la Goulette uro zatem, ko sem v Tunis iz Madrida preko Barcelone priletel tudi sam.
Bila je sobota, 23.1., zvečer. Sprva sem nameraval voziti do dveh, treh ponoči. A ker kljub le štirim uram spanja zadnjo noč v Madridu nisem bil zaspan, sem se ob 4:30 zjutraj odločil, da potegnem do Tripolija. Po 17-ih urah in pol na cesti je v nedeljo ob 18:30 Desert Mobil zapeljal pred agencijo Arkno v Tripoliju.
Naslednji dan je bil prav tako naporen, saj je iveco dobil nove copate, bolje rečeno, gojzarje, potem pa ga je bilo potrebno natovoriti z vsem, česar na dobrih 1.700 kilometrov dolgo pot do Kufre, kjer se je akcija kanila začeti, niso nekaj ur prej odpeljali štirje terenski avotmobili.
Naslednji dan, 26.1., je v peščenem viharju in po nekaj dotakanjih goriva, avto nehal vleči. Ko bi se morala vklopiti turbina, je ostal brez moči. V vaški delavnici v mestu Aždabija (Ajdabiya), 160 km južno od Benghazija, smo dan kasneje na srečo ugotovili, da je le v filtru goriva bilo polno peska. In konji so stekli naprej. :)
V naslednjih dneh boste tukaj lahko prebrali zgodbo z 2.100 km dolge poti po puščavi skrajnega juga Libije.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
