Blog

Do preklica je moj novi naslov: Peugeot Partner, Džanubu Sina'i 9444, 'inda Crazy Camel Camp, Dahab, Egypt.

Zakaj bi sploh nadaljeval pot, ko pa sem tukaj našel skoraj vse (dobro, razen svojih prijateljev, ki so ostali doma)? Ampak kako sem pravzaprav prišel sem? Oliver in Sandra sta mi v Aqabi posodila kakšnih deset glasbenih CD-jev, ki sem jima jih pozabil vrniti. Po izkrcanju s trajekta sredi noči v Nuweibi sem se oglasil v Dahabu, kjer prebivata. Ko sem se zjutraj (recimo okoli desetih?) prebudil, sem odkril, da sem skoraj v raju. Sonce pripeka, vreme je krasno. Ob pol dvanajstih smo si privoščili umirjen zajtrk na terasi ob morju in sveže stisnjen naravni sok je bil božanski.

Popoldne smo se s Hajthamom, velikim ljubiteljem konj in človekom širokega srca (to gre nekako skupaj, kajne?) vsi trije odpravili za tri ure na konjskih hrbtih naokrog (ja, Špela, še znam jahati). Predstavljajte si galop po peščeni plaži ob sončnem zahodu ter prečkanje lagune na konjskem hrbtu ob poslušanju klica dahabskega muezina k predzadnji molitvi. Pravzaprav si boste to res morali le predstavljati, saj sem ravno pred nekaj odličnimi posnetki pametno ostal brez baterij, Oliver pa ga je še bolj polomil, ko mu je, preden smo želeli posneti konje v laguni (in nas z njimi), fotoaparat padel… v vodo :-(((

Jutri začnemo s potapljaškim tečajem, stvarjo, ki je na mojem zeljniku zorela že nekaj let. Verjetno se boste vprašali: "Ali so se mu skisali možgani, kaj pa potni list, ki bi ga moral jutri iz Kaira poslati v Slovenijo za pridobitev libijskega vizuma?"

Tukaj v Dahabu imamo rešitev tudi za to. Nocoj potuje potni list z nočnim avtobusom v Kairo, kjer bo odnešen na naše veleposlaništvo, tam bodo naredili overjeno kopijo in ga poslali v Slovenijo.

Tukaj imam tudi odlične možnosti za pohodništvo in kolesarjenje, a najpomembnejše je vreme, ki je krasno!!!


#gallery0#gallery1#gallery2#gallery3