Sinoči se je kamp v Douzu napolnil, za kratek čas smo dobili celo obisk klape iz Slovenije (Mišo Goriup, Andrej Grčman & Co.), ki se je povabila na čaj in čajno pecivo (in obojega, poleg šiše, tudi bila deležna). Danes pa nas je v novi mesec prijazno zbudila Barbie girl iz sosednje hiše.
Pri naših današnjih sosedih imajo tri punčke. Budnica me je malce spomnila na otroška leta, ko je bil najbolj "in" Bravo Magazin iz germanskih dežel in ko se je poslušalo Madonno, čeprav pravzaprav nihče ni vedel, zakaj. Bila je pač "in". Tako kot je pri mojem nečaku Galu "in" Kelly Family (ali pa morda ne več).
A pomembno je to, da sva z Matevžem takoj splezala na streho naše hiše in udarila kontro s "Cela ulica nori" ter jo pospremila s predstavo za naše germansko občinstvo.
Popravili smo Karlovo hišo in oba "ready to race" ktm motocikla, ki sta tokrat proti popolnoma nepuščavski aprilii pogrnila na celi črti, z deli, ki jih je prinesla slovenska družba, pa smo usposobili prikolico (do Douza je pripeljala le zaradi Božje ljubezni, ležaj na enem kolesu je bil namreč precej podoben kuskusu) ter, najpomembneje, ponovno pričvrstili nadgradnjo na moj kamion, Karlova hiša namreč ni bila edina, ki jo je saharski tunizijski izlet pošteno zdelal (da ne bo mama v šoku preživljala neprespanih noči, naj podrobnosti ostanejo misterij). Vse skupaj je torej pripravlejno na premik v Ksar Ghilan.
Fotografije naše zadnje sipinske akcije z motorji pa sledijo v naslednji objavi.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
