Zapustil sem prečudoviti Libanon in spletna stran je ponovno odprta. Kaj se je dogajalo v preteklih dneh, zakaj je bila stran pravzaprav zaprta? Če pogledate dnevnik, boste v njem našli še dve novici preteklih dni, zdaj pa odgovor v zvezi s stranjo:Že v Siriji so se na bencinskih črpalkah zelo čudili, da avto, kakršen je partner, ne vozi na bencin. Poznate moje načrte v zvezi z obiskom Libanona – partnerja sem nameraval pustiti med obema mejama. A na sirski strani ni bilo prav nič govora o taksi, bil je hladen večer, pripravljalo se je k dežju, tako da sem popolnoma pozabil svoje prvotne načrte.
Poglejmo, kaj bi se hipotetično lahko bilo dogajalo v preteklem tednu dni: V partnerja bi začasno namestil bencinski motor ;-) in pojavila bi se na mejnem prehodu. Nihče ne bi ničesar vprašal, plačal bi pristojbine, kupil vizum, prijazno bi mi zaželeli prijetno bivanje v njihovi državi in seveda absolutno s kolesom bi se odpeljal v Bejrut.
Spletno stran bi "kljub vsemu" iz varnostnih razlogov začasno izključili iz prometa, saj bi vozil spletni naslov s seboj na vratih, in seveda si ne bi želeli, da bi napačni ljudje naslov opazili ter z zanimanjem šli pogledat, "kaj tale možakar počenja v Libanonu." Kajti, če nadaljujemo tale hipotetični potek dogodkov, niti na bencinskih črpalkah ne bi verjeli, da v bencinski motor točim plinsko olje, vohali bi pokrovček in me začudeno gledali. Imel bi srečo, da je peugeotov HDi "bencinski" motor tako tih in da tako mirno teče.
Čeravno pa bi vstopil v državo s svojim normalnim dizelskim partnerjem, bi upal, da med oblaki zadušljivega dima iz taksijev in tovornjakov s partnerjevim EURO 3 motorjem državi ne bi povzročil ekološke katastrofe. Z avtomobilom bi lahko Libanon spoznal bistveno bolje kot v omejenem številu dni s kolesom, tako da bi se potrudil kasneje z vodenjem turističnih skupin deželi škodo povrniti. A kot zdaj vemo že vsi, z avtomobilom na dizelski pogon v Libanonu nikoli nisem bil… ;-)
#gallery0#gallery1#gallery2#gallery3#gallery4#gallery5