Po nekajdnevnem prečkanju prelazov, visokih več kot dva kilometra, sva včeraj popoldne končno prispela na iransko mejo. Premražena, a polna elana.
Nekaj o tukajšnjih razdaljah vam pove podatek z gps-a: Zavoj čez 813 km. Nepazljivo je karta Turčije ostala na mizi bencinske črpalke kmalu po Carigradu, tako da sva do iranske meje uporabljala zemljevid satelitske navigacije. Za Makujem, prvim krajem za mejo, stoji tabla "Tehran 845 km." S Carmen sva se ob pogledu nanjo začela smejati približno tako, kot se je Martin na Cefin servisu v Sofiji smejal med ogledom tovornjaka.
A vrnimo se k poti. Ob tukajšnjih temperaturah, ki redko zrasejo čez ničlo, in ob neskončnih razdaljah, so glavni protagonisti turške etape tempomat, ki dela skoraj ves čas, Webasto grelec, ki dela 24 ur na dan, ter izolacija styrodur, ki mu pri opravilu pomaga. Povratni vodi vroče vode so se izkazali za odlično idejo tudi zato, ker zahvaljujoč njim topla voda 24 ur na dan počasi kroži skozi črpalko. Zunaj je tako ali tako že vse zamrznjeno. Včeraj je pri -6ºC nemalo težav pri zagonu kazal tudi sicer pridni iveco in pomagati mu je bilo treba s čistilcem zavornih diskov.
Ljudje so prijazni na vsakem koraku. Zaprepadena sva ostala, ko sva po nakupu drobnarij na bencinski črpalki pred njo v rezervoarje natakala vodo. Prodajalec je čez pet minut prišel do naju in prinesel 5 od plačanih 15 lir, saj je ugotovil, da se je zmotil pri računanju.
Ponovna prijaznost se je čutila na iranski meji. Turško sva prečkala v manj kot 15 minutah, iranska je zahtevala 3 ure. Večji del časa smo porabili za vnos "Usluanije" v carinski računalnik. Cariniki, razen šefa, zelo prijazni, mejni prehod Bazargan zelo urejen.
Ker sva prišla na iransko stran skoraj na hlape (še na bolgarsko carinsko nafto po 0,83 eur, v Turčiji sva dokupila le 50 litrov po turških 1,48 eur), v rezervi je bilo le 40 litrov, je bila prva naloga ob pozni večerni uri (tukaj smo 2h30 pred vami) natočiti gorivo. V Makuju, od koder je jutranja slika, sva za 2,3 eur dobila le 150 litrov. V Marandu jih dobiva še 200, od Tabriza naprej pa brez omejitve.
Popoldne bo na strani National Geographic Popotnik objavljeno, kako Carmen doživlja pot.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
