Blog

Kakor očitno ne morem do Arabije, ne da bi se prisilno ustavil na servisu, tako mi očitno tudi ne uspe ne pisati o mrazu. O resnem mrazu v hiši.

Medtem ko nekateri že smučate (in na smučiščih tudi neumnosti počnete), midva od smučanja doživljava le temperature. V petek zjutraj sem se zbudil od mraza. 12ºC v hiši. Grelec javlja napako. Skočim po navodila. Napaka gorilca. Hmmm. Poskusim ga ponovno zagnati, a še vedno isto. Ura je že osem, zavlečem se pod odejo in še bolj zavijem za tisto uro, ki manjka do vstajanja.

Popoldne je grelec čudežno spet začel delati. Veliko olajšanje, saj si pri tukajšnjih temperaturah ne znam predstavljati nadaljevanja poti po osrednjem Iranu brez njega. Ne gre le za temperaturo v bivalnem prostoru, izredno resen problem bi bilo zmrzovanje vode. Čemerno razpoloženje in zaskrbljenost sta izginila, brezskrbno sem se posvetil vodni pipi iz prejšnje objave.

Enako brezskrbno sva s Carmen spravljala zadnjo objavo na spletno stran do polnoči, webasto je medtem ogreval stanovanje. Kljub temu, da smo se že poslovili, je Masoud iz cybercafeja do kamiona s svojo iransko različico Renaultove petice prišel še enkrat, posneli smo pričujočo fotografijo. Ustavila sta se tudi dva policijska avta in slovo od Zandžana je bilo množično.

Ob dveh ponoči sva se utaborila nekje mimo Sultanije (izvozi niso označeni, z avtoceste pač zeplješ na kolovoz in do vzporedne ceste, tako da sva jo zgrešila), ob štirih me zbudi grelec. Ponovno ima težave. Zunanja temperatura -8ºC. Ponovni zagon ne pomaga. Poskušam vklopiti dizelski kuhalnik. Melje, a ne vžge. Situacija mi je postala jasna.

Po načinu njihove vožnje po snegu (na rahlo zasneženi avtocesti sva bila z 90 km/h daleč najhitrejše vozilo) sem se spogledoval z mislijo, da na trenutne podnebne razmere niso pripravljeni. Kar morda pomeni tudi to, da nafta, ki jo točijo, ni zimska. Torej lahko začne kašljati tudi tovornjak, če se temperatura na 1700 metrih še bolj spusti. Bencina za generator nisva imela (za bencin pred črpalkami stojijo nekajkilometrske kolone iranskih paykanov, dobiš ga le s čip kartico, ki ti odšteva mesečno kvoto. Carmen pravi, da si moraš za nakup bencina vzeti dopust), tako bi v najslabšem primeru lahko ostala celo brez elektrike.

Nujno je bilo takojšnje ukrepanje in selitev na nižjo nadmorsko višino. Pred tem sem moral iz dodatnega rezervoarja pretočiti gorivo v skoraj čisto prazni delovni rezervoar. Še topel ivecov motor je vžgal v trenutku, ob pol šestih sva bila pripravljena na odhod. Odhod naravnost proti vzhodu. Ko je začelo sonce vzhajati, me je zmanjkalo, dvakrat sva se ustavila in v topli kabini na sedežih oddremala za kakšno urico.

A po nekaj neuspešnih poskusih zagona se je grelec softversko zaklenil. In čakal na deblokado preko računalnika na servisu

Stemnilo se mi je pred očmi. Gre za popolnoma nov grelec na svetovnem tržišču, moj je eden od prvih treh, vgrajenih v Sloveniji. Z Webastom Slovenija sem v kontaktu, vso soboto poskušamo rešiti zadevo. Ne pomaga ta, ne pomaga oni nasvet. Zvečer pa se g. Andrej Ločniškar domisli še enega trika. Ki deluje!!! In grelec uspemo tudi brez strašne računalniške opreme in posebnih konektorjev zahvaljujoč predani Webastovi podpori odblokirati. S Carmen sva ob polnoči od veselja skoraj skakala po hiši. Temperature tukaj v Karadžu, Teheranskem predmestju, so že tako visoke, da se težav zaradi "nezimske" nafte ne bojim več. Zjutraj skoraj nisem verjel, ko na termometru zunanje temperature pred 6ºC ni bilo minusa.

Sedaj naju čaka pranje pujska, ki je slan in zasvinjan, tako da je vsakršno delo na podvozju popolnoma nemogoče. In ja, potreben je manjših opravkov na podvozju. Karadž, v katerem sva se ustavila, ker nisva hotela zvečer riniti v Teheran, se je izkazal za eno velikansko teheransko mehanično delavnico. Česar ne bom dobil in naredil tu, verjetno ne bom več nikjer v Iranu.

Ljudje? Prijazni kot zmeraj. O njih pa več besed v kateri od prihodnjih objav.

#gallery0#gallery1#gallery2