Včeraj sem se odpravil s partnerjem v Wadi Ram, puščavsko območje, na katerem je Lawrence Arabski napadal s svojimi pajdaši turške vlake, ki so vozili od Damaska proti Meki. Tukaj so snemali tudi film o Lawrenceu s Petrom O'Tooleom. V wadi sem se odpravil po stranski dolini, ki je turisti sicer ne uporabljajo, dve uri za mano pa so na pot odšli tudi Oliver, Sandra, Klaus in Barbara. Sam se na tak puščavski teren sicer ne bi odpravil.
Na lep sončen dan sem začel z blatom, ki sem ga uspešno premagal. Pred radijskim javljanjem se kar nekaj minut nisem mogel ustaviti, saj je bila podlaga taka, da bi tam tudi obtičal. Kasneje se je začel mehak pesek, a je tudi šlo. Pri beduinih sem počakal nemško družbo in skupaj smo nadaljevali pot. Od včerajšnjega dne skoraj nimam slik, saj se marsikje nisem mogel ustaviti, pa tudi vožnja je zahtevala izredno zbranost.
V pesku sem obtičal trikrat, od tega dvakrat po čisti neumnosti. Prvič sem se pustil Oliverju speljati na stranpota, ko se je šel z landcruiserjem "igrat" na mehak pesek. Izvlekli smo ga ročno po moji maroški metodi. Drugič sem se brez potrebe ustavil, da bi posnel nekaj fotografij. Speljal sem še lahko, a se po nekaj metrih zaradi prenizke hitrosti ugreznil. Preostalo ni drugega kot da me je Oliver s toyoto potegnil ven, a pri sunku, potem ko se je vlečna vrv ulegla, je zvilo mojo vlečno kljuko. V Egiptu gre partner takoj na servis, da ga spet spravimo v red. Čudne vibracije pri pospeševanju in zaviranju z motorjem verjetno povzroča pločevinasta zaščita motorja, ki je utrpela hude udarce (slika v nekaj dneh), tako da ob nagnjenem motorju verjetno pride z njim v stik (držite pesti, da je to). Za konec mi je še vse odletelo s strehe (strešni kovček, plošče in avtoplašč skupaj z nosilci), ko sem pri precejšnji hitrosti (drugače se seveda vkoplješ) pod kotom 45 stopinj prečkal globoke sledi nekega džipa. Partner začuda ni poškodovan, nosilce smo ponovno pritrdili.
Petra, nabatejsko mesto, izklesano v skale (tukaj so snemali zadnjega Indiano Jonesa), je prečudovita. Priloženih je nekaj sličic, ostale bo verjetno jutri dal gor Rok.
V soboto zvečer grem na trajekt za Egipt (če bi šel skozi izraelski Eilat me v državo ne spustijo ne Libijci ne Sirci) in spet bom divjal, tokrat v Kairo, saj se moram oglasiti na našem veleposlaništvu, da gre potni list v Slovenijo, tam mora namreč biti v torek. Zakaj? V novici 28.09. sem se prenaglil, napake tokrat ne bom ponavljal. :-)))
Druga in tretja (partner levo od gore, magirus desno) slika spodaj: copyright Sandra Gilles (www.gilles-unterwegs.de)
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
