Blog

Palmira je res nekaj posebnega. Ves dopoldan sem kljub neprijetnemu mrazu, bilo je okrog pet stopinj in pihalo je, zavit v vetrovko, kapo in rokavice, raziskoval ruševine stare Palmire. Zaradi nizkih oblakov, v katere so bili zaviti okoliški griči, dan tudi za fotografiranje ni bil preveč primeren, dokler se okoli poldneva nebo ni razjasnilo in pokazalo se je puščavsko sonce.

Danes mi je nekajkrat prišel na misel Indiana Jones, medtem ko sem se potikal po stolpih, v katerih so prebivalci Palmire tudi v petih nadstropjih nekoč pokopavali svoje pokojne. Hodniki se vijejo od temačnega podzemlja do visokih nadstropij, skakati je bilo potrebno tudi preko meter in pol širokih in do deset metrov globokih jaškov ter se na drugi strani varno ustaviti na 25 centimetrov široki polici. Pestro.

Pot sem popoldne nameraval nadaljevati proti vzhodu, do palače Omajadov, zgrajene sredi puščave. Ravno sem na zemljevidu izmeril koordinate pomembnih križišč ter lokacijo palače in jih vstavil v GPS, ko mi je prišlo na misel, da bi se pred odhodom povzpel še na trdnjavo nad mestom. Ne vem točno, kaj me je tja vleklo, a ko sem prišel gor, sem tam srečal Klausa in Barbaro z Bavarske, ki potujeta okrog Sredozemlja s svojim 25-letnim magirus-deutzom, prekrasno preurejenim v pravo palačo na kolesih. Uresničujeta torej idejo, ki jo že nekaj časa gojim na svojem zelniku. Sicer je res, da je alžirsko-maroška meja načeloma zaprta, a upata na najboljše. Hm, dajeta mi misliti…

Seveda je beseda takoj nanesla na Libijo in težave z vizumom. Vanjo nameravata vstopiti približno takrat kot jaz s svojo druščino, kar pa se težav oziroma zahtev v zvezi z vodnikom tiče, pa smo tudi prišli na zanimivo skupno idejo o združevanju moči. Iz očitnih razlogov se na tem mestu v podrobnosti ne bom spuščal.

Spremenil sem načrte in ostal še eno noč v Palmiri, tako da smo se zvečer skupaj odpravili v vaško pivnico na pivo. Takoj ko sem vstopil mi je ušesa napolnila znana melodija. "Oliver!" sem zavpil in res, pivnica je bila polna Hrvatov, ki delajo za INO na bližnjih vrtinah. Večer se je ob nekaj (ali morda malo več) steklenicah libanonskega piva raztegnil dolgo v noč…


#gallery0#gallery1#gallery2#gallery3