V opisu poti pred odhodom sem zapisal, da bom celotno pot opravil sam. Del Egipta ter Libijo in Tunizijo mi je pomagal prečkati prijatelj Peter Bastjančič in priznati moram, da je bila družba zelo dobrodošla, zabavala sva se in si skupaj preganjala dolgčas na dolgih puščavskih odsekih.
Seveda pa za večji del poti drži, da sem jo opravil sam, a le v fizičnem smislu. Odprava nikoli ne bi uspela v tolikšni meri brez izdatne pomoči mnogih, ki so ostali v senci. Vsem pokroviteljem, ki so se v teh časih odločili podpreti odpravo, se toplo zahvaljujem, brez njih bi bilo na poti hudo, brez Matjaža in Jožeta s Kokete pa potovanja preko spleta sploh ne bi bilo mogoče spremljati.
A poleg uradnih "podpornikov" poti so mi pomagali še dragi prijatelj Matjaž, ki mi je zvaril vezni element za plošče za pesek, pomagal pri uvozu satelitskega navigacijskega sistema ter pripeljal mojo smučarsko opremo iz Maribora v Ljubljano, dragi Marko, ki mi je v časovni stiski nesel potni list na MNZ za prevod v arabščino, Špela, ki je smučarsko opremo pripeljala od Ljubljane do italijanske meje ter v težkih trenutkih takoj priskočila na pomoč s toplim mailom ali smsom, Ksenija, ki je prav tako daleč od domovine, a ni nikoli podvomila v uspeh odprave, Alenka, ki je skrbela za mojo seznanjenost s tekočimi dogodki v Mariboru in v turističnem poslu ter me na poti bodrila, Matjaž iz AvtoPlusa v Mariboru, ki je preko smsov pomagal "servisirati" partnerja, Marko iz mariborskega Hervisa, ki je isto počel z gorskim kolesom, Fatih iz Peugeotovega servisa Dörtler v turški Adani, ki me je bliskovito hitro zalagal s potrebnimi informacijami, Khaldoun, ki je moje bivanje in gibanje v Siriji naredil nepozabno prijetno, Haytham iz egiptovskega Dahaba in njegov brat, ki sta moj potni list z nočnim avtobusom spravila na 700 kilometrov oddaljeno slovensko veleposlaništvo v Kairu, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu, Libijska ljudska pisarna v Zagrebu, kjer so nam resnično šli na roko, Ali, Salah, Ibrahim in Hakim iz agencije Taknes, Andrej z Ljubljanskega Sejma (on že ve, zakaj), Tina s Kompasa Holidays, ki je tudi sredi noči budno pazila na dogajanje v puščavi in mi z maili lepšala peščene urice, Marijana s Kompasa Maribor, ki je prav tako spremljala pot in me bodrila, Damjana in Klara s Komapasa Holidays, ki sta mi nesebično pomagali s koristnimi nasveti, Gregor s Kompasa Celje, ki je počel isto, Tomaž s Kompasa Holidays, ki je v ključnem trenutku na pravem mestu posredoval, Borut z Alpe Adria Media Marketinga, ki je na spletni strani www.aa-mm.si spremljal dogajanje in vam posredoval fotografije, Andrej z Radia Slovenija, ki me je vsak teden gostil v jutranjem programu ter še nekajkrat v nočnem, Bor z Radia City Maribor, ki me pošiljal v štajerski eter, Srečko z Radia Slovenia International, who was putting me into air, Kosovelova knjižnica iz Sežane in Knjižnica Šiška iz Ljubljane, ki sta mi za tako dolgo obdobje prijazno posodili precej vodnikov, Uroš iz UScom, ki mi je poleg pokroviteljstva pomagal tudi z odličnimi nasveti, ter vsi ostali, ki so ali ste s prijaznimi maili oziroma smsi lepšali dneve in lajšali težke trenutke, kajti tudi v puščavi ni vselej le sonce sijalo, čeravno sem se trudil pošiljati na spletno stran večinoma sonce. Hvala vsem za spremljanje poti (hej hej, ki pa še NIKAKOR NI KONČANA!) in za pošiljanje pozitivne energije.
Hvala tudi Petru (to mu bom tudi osebno povedal, brez skrbi) za predano organiziranje sklepne faze pridobivanja libijskega vizuma, požrtvovalne poskuse pridobitve še nekaj dodatnih pokroviteljev, odlično družbo na poti, dobro voljo in zabavo med poslušanjem "neizmerne količine CD-jev", tišine in brnenja motorja.
Tudi kadar ni na spletno stran postavil nobene novice, je bil dragi Rok vedno prisoten. Rok, hvala za predano in požrtvovalno pomoč pri posredovanju nujnih mailov v puščavo, za iskanje Peugeotovih servisov, telefonskih številk veleposlaništev, vpisovanje podrobnosti ob prečkanju meja na spletno stran, pregledovanje poštnega strežnika ob pričakovanju nujnih mailov, posredovanje telefonskih cenikov. Hvala za komunikacijo s trajektno družbo nekaj dni pred izplutjem, medtem ko sva s Petrom po Siriji, Egiptu in Libiji ostala v Tuniziji informacijsko praktično odrezana od ostalega sveta.