Puščava mi je dala nekaj zagona, da lažje preživljam dneve čakanja. Čeprav so fantje hitri, se zapleta drugje. Vetrobran je že dan in pol na letališču, za carinsko sprostitev bomo naredili doktorat.
Najprej hvala vsem za besede podpore. Sem po vaših komentarjih šel brat nazaj svoj zapis in me je zanimalo, če sem kje napisal, da se odpovedujem poti. Nikjer nisem našel takega pisanja. Torej: Puščavska duša gre naprej, je pa res, da bo od financ odvisno v kakšnem obsegu in aranžmaju.
Ko smo končali delo na tovornjaku, sva se z Robijem pogovarjala ali bi šel ponovno skozi vse birokratske in gradbene procedure. Po dveh letih ukvarjanja s hišo sem gladko odgovoril, da ne. In sedaj se mi dogaja prav to. Ponovno gradimo hišo. V bistvu sem prav vesel, da sem prejšnji teden vodil skupino in mi ni bilo potrebno stati zraven. Včerajšnja puščava je dobro dela. Razpihal sem misli. Čeprav mi ni uspelo predelati vsega zadanega, sem se uspel vrniti z nekaj fotografijami igračkanja v pesku, saj se je z landcruiserico v bližini vkopala dansko-srbska naveza, ki v Omanu gradi letališče. Branko je prijazno vzel fotoaparat v roko in nastali so pričujoči posnetki. Po poti nazaj v Masqat sem si dal duška in kjer sem le mogel, zapeljal s ceste. Plin do konca in počez čez ovinke na kolovozih med akacijami.
Na cesti sem srečal Švicarja Philipa z njegovim 1735 letnik '94, pripravljenim za Dakar. Čim je firma dokončala spremljevalni tovornjak za "KTM moštvo", je šla v stečaj. Philip, ki živi v Omanu, se je do ready-to-race tovornjaka tako dokopal za 70.000 EUR. Robi, naslednjič ne vem, če bomo varili doma. Jutri mi javi, ali se bo iz omanske vojske dalo dobiti gume, ki sem si jih od nekdaj želel: 14.00R20. Trenutno se vozim na 13.00R20 neznane starosti, ki so bile na avtu že, ko sem ga kupil. Lažem, naliti dve sem lahko dal v rezervo zahvaljujoč Branetu Krajncu, ki mi je prijazno odstopil dve solidni trinajstici. V nakup novih se pred odhodom nisem mogel spustiti, vendar sta rezervi res samo za najnujnejšo rezervo. Upam, da obutev zdrži. Iskreno: ko sem ga zvrnil, sem najprej šel pogledat gume. Če bi bile poškodovane... je vprašanje, če bi ga sploh dal popravljat.
Stroški popravila rastejo, čim kateri od podizvajalcev zagleda belokožca. Morda res bolje, da se umaknem. Kljub sestankom v Maskatu me čakanje utruja. Rad bi odrinil naprej. In čutim, da si bom kmalu moral vzeti dopust od tega dopusta.
V puščavo me je priklical Arthur, ki je prispel v Masqat. Tudi on se pritožuje nad dragimi hoteli v Sultanatu, tako da je sinoči zasedel posteljo, ki jo je pred nekaj dnevi zapustil David, ko je odšel v Salalo na jugu države. Ko se že yazdovska druščina kopiči v Omanu še nekaj besed o preostali zasedbi "črne luknje", Silk Road hotela v Yazdu: Benoît je bil eden redkih francoskih novinarjev v Pakistanu, ko so ubili Benazir in zaprli meje. Našel je kamermana in za francosko TV posnel prispevek čisto iz žarišča dogajanja! Jupi! Camillo je z Davidom in Arthurjem prišel do Dubaja, kjer so mu ukradli nekaj dni prej kupljeno kolo. Vsi trije so v Yazdu spremenili potovalni načrt in se namesto proti zamrznjeni Turčiji odpravili na Arabski polotok. Camillo je potem z Davidom prišel do Masqata, od koder je odletel v Nepal, saj brez kolesa ne more delati družbe Arthurju, ki kolesari (dobro, prihodnje dneve bo malo pogoljufal) proti Jemnu, Džibutiju in Etiopiji, potem pa čez Bližnji vzhod in Turčijo v naše kraje, kjer ga lahko pričakujete julija ali avgusta. Camillo v Nepalu trenutno večino časa preživi na školjki. Uvod v Indijo. David bo iz Jemna najverjetneje poletel v domači Alicante, saj mu rezerve na tem koncu sveta prehitro kopnijo (še bolj, odkar je en Slovenec pri njem vzel stanovanjski kredit). Jeremy se je vrnil v Sirijo k svojemu kawasakiju, trenutno se potika po Palestini. Carmen se je iz Egipta pravkar vrnila v Slovenijo. Salala je Davidu draga in za odtenek bolj dolgočasna od Masqata. Razmišlja, da bi prišel gor v "novo Črno luknjo" in se potem vrnil s tovornjakom na jug. A sedež mu je medtem zasedel Arthur. Sedaj se v šali tepeta zanj. David pravi: "Prijavil te bom, da goljufaš in se voziš s tovornjakom." Hmm, morda bi pa lahko dal vozovnice na dražbo...
V ponedeljek se mi pridruži Uroš Zajec iz podjetja ProFit. Odhod iz Maskata je še vedno načrtovan za ponedeljkov dopoldan. Arthur se nama priduži do Salale, kjer ga bo zamenjal David. Do tam jo nameravamo ubrati kolikor se bo dalo po terenih čez puščavo. Računajte na tri dneve vožnje. Iz Salale dobite nove fotografije, potem gremo David, Uroš in jaz v Jemen, od koder ne pričakujte novic. Prvič zato, ker imamo za Jemen malo časa, drugič zato, ker ne vem kakšne so tam internetne povezave, tretjič zato, ker bova z Urošem morala zdivjati v Sano po savdski tranzitni vizum in se ne bova ukvarjala z iskanjem delujočih cybercafejev, četrtič zato, ker ne bom poslušal zaskrbljenosti, ker se ne javim. Iz istega razloga bodo izklopljeni tudi vsi telefoni. Končno!
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
