Skozi zadnje tedne se je med komentarji našlo kar nekaj vprašanj, predvsem pa ogromno podpore. Prav je, da se jim posvetim (z desno roko, he he):
Najprej hvala vsem, prav vsem, za čestitke. Prav presenečen kdo vse obiskuje DS. Lepo je vedeti, da ste zraven. Hvala Zdrawcu za odprtje teme na Motosvetu. Počaščen. Hvala tudi vsem Zamejcem, ki spremljate DS. Ciril&Lija... globoka hvala.
Fotografije? Vidim, da ste nekateri opazili, da DS čez noč ni bila dostopna. Verjetno se je poskušalo rešiti problem lepljenja fotografij. Do tega trenutka, 10:45 CET, težava ostaja. Naj pa vas razveselim, da se fotografije nabirajo in da bodo slej ko prej prišle do vas. In ko bodo prišle, bo na njih tudi kaj drugega kot le kamion. Ali se dogaja še kaj drugega? Razumeti morate, da če sem v prvih 14-ih dneh naredil 6.000 km, ko nisem delal kilometrov, pa sem 6 ur na noč spal oz. se ukvarjal s tem, da spravim hišo spet v stanje, v katerem bom brezskrbno z njo delal kilometre, se pač razen kamiona bore malo dogaja. A končno se je začelo.
Tahografi. Edini, ki je hotel tahograf, je bil bolgarski policist sredi noči na tranzitnem križišču. Pred z računalniki opremljenim kombijem ga ni zadovoljilo, da ga nima, ker je bivalnik (v Sloveniji smo morali ugotoviti, da je vozilo namenjeno "nekomercialnemu prevozu stvari za lastno uporabo," da sem lahko zapeljal na cesto). Policista sta sama prišla do ugotovitve, ki je veljala v Nemčiji (in bi tudi v ostalih državah EU): "Vojno? Military?" "Paaa... da... da, da, da!" In v hipu sem dobil nazaj dokumente in bil odslovljen. V Iranu je ogromno radarskih kontrol, nisem bil ustavljen, se pa tu vozijo novi iveci, volvi FH12... Izkušnja iz Jordanije je, da so v busih tahografski lističi not, ko pa se odločijo, da bodo vozili 130 in več, listič vzamejo ven in se vozijo brez njega. Torej nekaj na tem bo.
Mišo, kot vidiš, me ni v SY/JO/LB. Žal. Če imate dizle, na Libanon kar pozabite in si čas razporedite drugače. Razen če greste s taksijem smučat.
Kako vozim? Lepo. Na srečo je desna roka v redu, torej ni težav. Odkar je na levi mavec, tudi tresljaji zaradi slabih cest niso več boleči. Je pa neprijetno to, da Carmen ne more odpreti pokrovov vodnih rezervoarjev, brez lestve plezam v hišo malo težje (v tem primeru bi mi prav leva največ koristila), ne moreva si privoščiti terenov, na katerih bi morda lahko potrebovala podnice (ven bi jih Carmen že spravila, nazaj pa težje), čeprav sem včeraj že preskušal terenske sposobnosti avta. Zadovoljen, pozitivno presenečen, razočaran le na področju, ki je posledica pnevmatik na 7 oz. 7,5 bar, namesto na 1,5 - 3 bar. Z eno roko se mi s tem resnično ni ljubilo ukvarjati. Podvozje in vzmetenje, zaradi katerega zaključujeva cestne etape bolj utrujena kot v osebnem avtomobilu, me je na terenu naravnost NAVDUŠILO!
Torej: vse slabo je na dolgi rok za nekaj dobro. Hotel sem se potapljati na divje že v Iranu. Svarili so me pred velikimi morskimi psmi. A moje odločenosti to ni omajalo. Če mi je usojeni izdihniti v "žrelu," mi pač je. A očitno mi ni. Z gipsom se ne bom potapljal. ;)))
Srečno in vesele praznike vsem! Midva šibava, inšaallah, MED ARABCE :))) med 23. in 25. t.m., odvisno od voznega reda ladje.