Hiša potuje preko severne TurčijeČisto na kratko. Mišo in električar Mitko sta na
Cefin Servisu v Sofiji na kamionu v petek zvečer delala do 23:45 in odpravila napako. Rotor alternatorja je šel rakom žvižgat, dobil sem obnovljen nekaj močnejši alternator, ki še vedno deluje. Pozitivna energija, ki se jo je čutilo pri Cefinu, je neverjetna in je tisto gonilo, ki na poteh tudi v manj prijetnih trenutkih daje moč za naprej.
Nočna vožnja naju je pripeljala proti jutru do turške meje, kjer sem se najprej 20 minut pregovarjal s carinikom, ki je bil odločen, da nas čez potniški terminal ne spusti. Šef izmene, ki sem ga zbudil, je bil istega mnenja. Na tovornem terminalu je policist v tekoči angleščini razumel, da gre za turizem in ne za tovorni promet. S tamkajšnjim carinikom sta naju rešila 5-urnega čakanja med vlačilci in uredila prehod na potniškem terminalu.
Na turški strani so najprej bili vsi zaprepadeni, po ogledu hiše pa navdušeni. S carinikom smo za mizo pojedli čokolado, potem pa sva s Carmen mimo kilometrov in kilometrov stoječih tovornjakov za izstop iz Turčije nadaljevala pot proti Carigradu. A zdržal sem le še uro in pol, ob 8:30 je bilo treba spat.
90 min mimo Istanbula, čez Bospor, nočna tokrat le do dveh. Trenutno v Amasyi, po tej objavi naprej. Že srečujemo iranske kamione. :)
Hvala vsem za izredno moralno podporo in pozitivno energijo, ki jo potrebujemo. Držite pesti za stroj. Saj veste, v letih je že in včasih spušča zvoke, ki mi niso všeč...