Čeprav kar nekaj dni od nas ni bilo ne duha, ne sluha, smo vendarle še živi, včeraj smo prispeli celo do Sabhe.
Že od vstopa v Afriko imamo težave s komunikacijo. Začelo se je na vstopu v Tunizijo z začasno zaplembo mojega Thuraya satelitskega telefona, ki je v Libiji edini način komunikacije s tujino, saj noben od slovenskih operaterjev mobilne telefonije še vedno nima podpisane pogodbe z nobenim od libijskih operaterjev, še več, celo sms komunikacija ne deluje. Telefon, katerega uporaba in promet sta v Tuniziji že 3 mesece “striktno prepovedana”, dobim nazaj ob vrnitvi. Tako vsaj pravijo, pa tudi zalepljena kuverta z mojim priimkom in s črtno kodo, katere kopijo imam pri sebi, me navdihuje z zaupanjem, čeprav je romala v omaro na kup antenskih nosilcev, cb postaj in lnb-jev.
Naš komunikacijski molk se je nadaljeval s sledilno napravo, saj gprs komunikacija med določenim slovenskim operaterjem in tunizijskimi šepa. Pravzaprav sploh ne hodi. A so fantje iz Sledata zadevo v pičlih dveh urah ob polnoči uredili.
Veselje se nadaljuje v Libiji, kjer nam ne na naši, ne na slovenski strani stvari se ni uspelo urediti, vendar kaže, da bo v nekaj urah tudi to urejeno. Komunikacijski kanali so polni omejitev, barier in zelo težko pretočni. Zato pa je prav taka odprava za spoznavanje vseh mogočih omejitev odličen poligon za razvoj produkta onkraj evrazijskih meja.
Kako smo mi? In kdo pravzaprav smo? Na pot sta se ob meni odpravila Uroš Spruk in Tomaž Oštir, na libijski meji pa nas je pričakal še gospod Amer, ki nas spremlja s svojim hiluxom. Danes se nam je v Sabhi pridružil še Omar, popoldne gremo namreč v puščavo, kjer seveda ne bo gprs signala, tako da od jutri nekaj naslednjih dni, četudi bo danes sledenje delovalo, ne pričakujte osveževanja podatkov.
Imamo se fino, toplo je, čeprav smo v kratkem času prevozili že 2.400 km v tovornjaku, v katerem se vsako neravnino zelo čuti.
S Tomažem sva nameravala naložiti danes tudi kakšno fotografijo, a naju je od namer takoj odvrnila počasnost nalaganja spletnih strani. Se bova potrudila, ko se vrnemo iz puščave.
Lepo se imejte!
Zahvaljujoč požrtvovalnemu in inovativnemu (poleg slabe pokritosti s signalom so namreč libijska in tunizijska GSM omrežja tudi nasploh poglavje zase) delu ekipe sledat, nas lahko do vstopa v puščavo zopet spremljate. Fantje so veseli vseh vaših sporočil, poslanih preko sledata, in se zahvaljujejo za podpise.
10. feb 2009 --- Sedaj smo zagrizli v puščavo in gremo v Matkhendush in nato v Akakus, spotoma pa poskusimo sipine peščenega morja Murzuk.
11. feb 2009 ---- 9:10: Vstopamo v Akakus. Heading 198° 12:39: Akakus. Heading 345°. 34km/h. 13:32: Kuhamo južino pri vodnem izviru Tilwawet.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
