Včeraj in danes v Damasku nič novega, razen grozljive prometne gneče na poti z univerze domov. Prvi dan delovnega tedna je tukaj, pa sem za pot, ki mi običajno vzame petnajst minut, danes potreboval več kot uro. Nekaj fotografij bo, upam, kmalu dodanih tej objavi.
Po zasebnih kanalih sem bil naprošen, da naj povem, kako je tule kaj z deklinami (in bržkone njih osvajanjem). Na kratko povedano, poroči ali pusti. Kar je starejših od 23 let, so vse seveda poročene, ostale pa so, prosim vas lepo, ali otroci ali na faksu. Lansko leto so me v Aleppu (pravzaprav v Halebu, če sem že prav zaradi arabščine tu) hoteli poročiti kar z dvema sestrama. Bilo je težko reči ne, saj ne vem, ali me je bolj očarala osemnajst ali dvanajstletnica – slednja je izgledala zelo zagnana… in… njene zapeljive rjave očke so me tako lepo gledale… a sem se odločil za nadaljevanje samskega življenja. Skušnjava je tu resda precej velika, a se mi dozdeva, da ima več možnosti svetlolasi sošolec Aleksander iz Norveške – izgleda bolj "svetsko" kot jaz, rjavkast zapečen južnjak, kakršnih imajo tukaj dovolj. Pa še hupe na avtih s kromiranimi odbijači, izpuhi in pragovi, imajo boljše kot jaz, da o lightshowu spredaj, zadaj, levo, desno in znotraj sploh ne govorim.
Tukaj srečujem dekleta vseh vrst: od takih, pri katerih iz temne vreče gledajo zgolj očke, pa do takih, kakršna je pred nekaj dnevi v univerzitetni kavarni sedla k sosednji mizi, medtem ko sva z Aleksandrom mlatila svoja sendviča s krompirjem: dolgi valoviti lasje, speti v čop, bela oprijeta usnjena jakna, oprijete kavbojke z bleščicami ter špičasti beli škornji z visooooko peto. Kot da bi se v Ljubljani z dvajsetko vozil. Sva se raje poglobila v sendviča in razmišljala o nakupu plašnic.
Tudi v stanovanja ali sobe ne smemo voditi obiskov nasprotnega spola: ko sta ženska in moški sama, pravzaprav nista sama. Z njima je še tretji: zlodej, ki jima zmeša pamet. In zaradi tega tudi dolgoletna prijateljica, s katero se nisem spravil v posteljo ne med študijem, ne kasneje, ki me bo obiskala v začetku prihodnjega leta, ne bo smela prespati na sosednji prazni postelji. Tako se očitno izognejo potrebi po dodatnih HIV testih. Oziroma… fantka si pa potemtakem lahko pripeljem!?
V mestu se vidi precej savdijskih in kuvajtskih avtomobilov. Poleti sem bežijo pred vročino, pozimi pa se prihajajo gret v bordele. Ti se menda selijo iz četrti v četrt, seveda so nelegalni, poleg vsega pa jih tudi soseska zavrača (če bi prijateljica prišla k meni, bi verjetno moje stanovanje takisto razglasili za bordel), tako da se premikajo. In trenutno so, ne boste verjeli, menda v soseski, v kateri prebivam sam. Fuj, odkar to vem, bom imel bojler ves čas vklopljen, da si bom lahko trikrat na dan spral s kože vso umazanijo zraka, ki me obkroža. Sicer pa dojemanje teme ni bistveno bolj konzervativno kot tudi pri nas na določenih območjih.
Zagrnjenost oz. odkritost deklet in žensk je odvisna od lastnega prepričanja. Večkrat sem bil povabljen kosilo domov k prijatelju, ki je končal študij turizma, govori perfektno angleško, njegov brat študira koransko pravo in strojništvo, drugi brat je študij pustil, sestra poučuje v šoli. Pet minut pred prihodom domov je domače vedno obvestil, da prihajava, pri vhodu v blok še enkrat pozvonil, in ko me povabijo v sobo za goste, sestro in mamo, ki sta pripravili kosilo, le slišim. Na vrata sobe za goste le potrkajo in eden od bratov stopi skoznja, prevzame pladnje in postreže gosta. Ženske pri njih niti enkrat samkrat še nisem videl. Podobno se mi je dogajalo tudi v drugih arabskih deželah, vendar pa je stopnja konservativnosti, če hočete, razlikovala: ponekod so ženske prinesle hrano na mizo, pa so jo moški le razdelili, ponekod so jo prinesle v sobo, pa so jo tam predale, ponekod so čakale za vogalom, da je eden od domačih moških šel ponjo. Kar pa se tiče siljenja žensk, naj se odkrivajo, pa je treba razumeti, da so tukaj norme drugačne. Kako bi reagirale Slovenke, če bi jih silili naj od zdaj naprej hodijo v službo in po nakupih zgolj v tangicah? Zakaj pa ne? A bi se slabo počutile? Saj Afričanke se pa ne! Morda bi se Alžirka z odkritimi lasmi sredi ulice počutila tako kot Slovenka v tangicah na Čopovi. Slovenke, zakaj ste tako konservativne in čudne??!! A veste, da niste svobodne, ker vam je nekdo vcepil v glavo prepričanje, da ni lepo razkazovati oprsja po ulici?
Zakaj bi ravno in prav naš nivo tolerance moral biti merilo vsem ostalim?
Nekoč so bile vojne in bitke zelo pogoste, moški so umirali, ženska brez moškega je bila ranljiva, zato je prišlo do mnogoženstva (do 4 žene, če jih mož lahko preživlja). Ko so se vojne končale, se je število moških in žensk uravnovesilo, kar pa je ob mnogoženstvu pomenilo primanjkljaj žensk, zato je bilo potrebno na tiste, ki jih imaš, zelo paziti. Tradicija se ohranja še danes, ko je mnogoženstva bistveno manj, v mladih generacijah ga praktično ni več, kajti tudi v Siriji, Egiptu, Maroku, sploh pa v Tuniziji, Jordaniji in Libanonu (ostalih koncev žal ne poznam) mlada generacija žensk gleda na svet in na medčloveške odnose podobno kot Evropejke. Manal, ena od naših profesoric, je danes med pogovorom o tem, ali se nam zdi pomembneje, da je žena lepa ali pametna, povedala, da noče lepega moškega. Hoče ga namreč zgolj zase.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
