Po vizumskem zapletu med državami schengenske skupnosti in Veliko Socialistično Ljudsko Libijsko Arabsko Džamahirijo sem obsojen na "vedrenje" v Tuniziji. Glede na trajanje zapleta bodo očitno tudi moji prijatelji, ki naj bi z menoj spoznali eno najlepših puščav, kar jih poznam, obsojeni na Tunizijo.
Prijatelji Robi in Etieen Milič, soustvarjalca Desert Mobila, ter Matevž Hribar, se to soboto izkrcajo na afriški celini in jo uberejo proti meni, ki jih na jugu čakam s svojo konjenico. Med čakanjem na družbo, ter na alžirski ali libijski vizum, sem spoznal tudi Karla-Heinza Dambecka, med saharisti bolje poznanega pod psevdonimom Benemsi, s katerim sem preživel nekaj dni na Djerbi, medtem ko sva popravljala njegov na jugu Libije zlomljeni nosilec rezervnega kolesa. S svojim 60-kilogramskim "kužkom" Kalijem se mi je sinoči pridružil v Ksaru Ghilan. Ali in Bošra iz Katarja sta bila, ko sem prispel, že tu.
Za izboljšanje uporabniške izkušnje naša spletna stran uporablja piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
